petek, 08. april 2016

Dnevnik nosečke Taye: 21. teden



Teža: 83,6 kg

Obseg trebuha: 102 cm

Kako se počutiš? Počutje ta teden je bilo v redu, če odmislim nosečniških težav, sem se počutila odlično. Polna energije, zagnana za delo in blog.

Simptomi: Včasih se mi zdi, da ko pridem z WC-ja, moram spet takoj nazaj. Lulat hodim na 15 minut.

Strije: Ker sem bila že pred nosečnostjo močnejše postave, so bile strije prisotne že prej, vendar pred tem tednom nisem opazila nobenih novih, sedaj pa opažam, da se mi je začela delati strija na trebuhu. 

Nosečniška hrepenenja? Moram priznati, da so se lušti po različni hrani prenehali. Seveda bi še vedno prodala dušo za sladko, ampak se skušam omejiti, pojem pa ogromno sadja. Res sem nora nanj.

Spanje: Spanje ni nič boljše. Stokrat na noč se zbudim. Trebuh je sedaj že dokaj velik in to pomeni, da je spanje v meni najljubšem položaju, tj. trebuhu, postalo nemogoče. Tako da se skušam čim udobneje namestiti na boku, vendar s težavo zaspim v tem položaju, ker nisem navajena. Dragi me že krega, da mu zavzamem ves prostor na postelji, ker se toliko kobacam. Sva pač taka, da se oba rada razkomotiva in priznam, da me sedaj večkrat zanese na njegovo stran. :P

Najboljši trenutki tega tedna? Ta teden sem doživela dva prekrasna zapomljiva trenutka. Prvi je seveda pregled morfologije, kjer mi je ginekolog zagotovil, da je z malim sončkom vse v najlepšem redu in to so seveda besede, ki jih vsaka nosečnica z veseljem sliši. Drugi pa je bil deljenje novice z eno mojih najboljših prijateljic. Verjetno se sedaj sprašujete, zakaj ji nisem povedala prej. Prijateljica dela v Avstriji in čeprav se redno slišimo, pa se vidimo nekje dvakrat na leto, ko pride domov na dopust. Nekako sem načrtovala, da ji bom novico raje povedala v živo, da vidim njeno reakcijo, ker deljenje novice preko Facebooka ni to. Komaj sem čakala, da pride domov na dopust in seveda si bom njeno reakcijo zapomnila za vse življenje. Ko sem ji povedala, da pričakujem otroka, je poskočila, me objela in stisnila tako močno, da sem komaj dihala, vmes pa sva od veselja skoraj podrli pijačo z mize. Res se je splačalo počakati.

Kaj je bilo najtežje? Tale teden je bilo verjetno najtežje to, da še vedno ne vem spola svojega otroka. Kljub temu da mi je ginekolog rekel, da bova spol pogledala na morfologiji, pa mi ga ni izdal. Nosečnice, ki so pri njem, pravijo, da nobeni ne pove, ker se je nekajkrat že zmotil in noče ponavljati napak. Kljub temu da me je prej razganjalo od radovednosti, sem začela razmišljati, da pa bi bilo mogoče res boljše počakati do poroda. Sama nisem taka, da bi fantka oblačila zgolj v modro in punčko zgolj v roza, ampak verjamem v nevtralne barve in verjetno bo moj otrok veliko v nevtralnih barvah ne glede na spol. 

Kateri dogodek si boš najbolj zapomnila? Morfološki pregled in seveda deljenje novice s prijateljico.

SHARE:

Ni komentarjev

Objavite komentar

Blogger Template Created by pipdig