torek, 14. februar 2017

Brezpogojna ljubezen


Ležim poleg Neje, ki se uspava na dojki in razmišljam o današnjem dnevu. Facebook in Instagram sta polna fotografij in objav, povezanih z valentinovim. Rože, darila, srčki, vsega je polno. Midva z dragim nikoli nisva posebej praznovala valentinovega. Seveda sva ga izkoristila kot izgovor, da sva lahko šla še na eno večerjo, lani, ko sem bila noseča, sem prvič v petih letih najine zveze dobila šopek vrtnic in tudi letos me je presenetil z medenim srcem in čokolado. A za naju ta dan nima posebnega pomena. Pa to ne pomeni, da ne marava valentinovega. Vsaj jaz ga imam zelo rada. Predvsem, ker mi je valentinovo kot praznik velika inspiracija za ustvarjanje. Vsako leto sem na veliko ustvarjala kreacije na nohtih ali pa pri makeupu. Letošnjo sem ravno danes objavila na lepotnem blogu. Lahko si jo ogledaš tukaj.

A v duhu današnjega praznika ne morem mimo tega, da ne bi razmišljala o ljubezni. Pa ne o ljubezni med partnerjema, temveč o materini brezpogojni ljubezni do otroka. Čeprav malo bitje ljubiš že, ko izveš, da ga nosiš pod srcem, pa se takrat, ko ti ga po porodu prvič položijo na prsi, v tebi prebudi tako močno čustvo, kot ga nisi čutila še nikoli doslej. V tistem trenutku te prepravi adrenalin, počutiš se kot levinja in veš, da je tvoje poslanstvo, da temu malemu bitjecu ponudiš občutek varnosti in ljubljenosti. Dokler nisem rodila Neje, si nisem niti mislila, da je lahko čustvo ljubezni tako močno. Tvoje odločitve, tvoja dejanja, vse je podrejenu temu malemu bitjecu, da mu omogočiš najboljše, kar lahko. Obsipavaš ga z ljubeznijo in v zameno dobiš najlepši nasmeh, ki ti ogreje srce.

Skoraj šest mesecev je že minilo od Nejinega poroda. So dnevi, ki so čudoviti in zvečer zaspim hvaležna, ker smo zdravi in je dan minil v najlepšem redu, in so dnevi, ko je zelo težko in naporno in sem že skoraj na koncu z močmi. A potem pomislim na njene oči, ki me proseče prosijo, naj jo vzamem v naročje, na njen širok nasmeh, ko me zagleda. To je tista najlepša ljubezen, čista, ki ne pričakuje ničesar v zameno. Ne glede na to, kako utrujena sem, ne glede na to, kako me naporni dnevi psihično zmučijo, me njen nasmeh vedno osreči in spravi v boljšo voljo. In ko ji vrnem nasmeh ali dam poljub, se ji mala usteca še bolj razširijo. Včasih, ko mi zaspi v naročju, se usedem z njo na posteljo, jo opazujem in razmišljam. Srečna sem. Srečna, ker mi je življenje podarilo največji zaklad in pokazalo, kako močno je lahko čustvo ljubezni. 

Brezogojna ljubezen. Ljubezen matere do otroka. Čista ljubezen. Otrokova ljubezen. Otroci kot nepopisan list ljubijo čisto, brez pričakovanj, iz srca. So najlepše darilo življenja. Darilo, ki ga ceniš bolj kot karkoli drugega. 

SHARE:

Ni komentarjev

Objavite komentar

Blogger Template Created by pipdig