nedelja, 26. marec 2017

Ko ti vse narobe gre ali kako sem preživela svoj prvi materinski dan



Neskončno sem se veselila tega vikenda. V soboto je bil materinski dan - moj prvi materinski dan, ko nisem samo v vlogi hčerke ali vnukinje, pač pa tudi mame. Ker je imel Erik popoldan tekmo, bi dopoldan preživeli skupaj kot družina, na kakšen izlet pa bi se odpravili v nedeljo, če seveda ne bi deževalo. Najprej sem razmišljala, da bi se šli kopat v Moravske Toplice, a ker je Neja prejšnji vikend zbolela, še vedno pa ji malce teče iz nosu, sem te načrte opustila in skovala nove. V petek zvečer sem odšla spat vsa vesela in navdušena, da bomo lahko končno en vikend preživeli skupaj, v naravi in zdravi. 

No ja, ne bi se mogla bolj zmotiti. Začelo se je v soboto sredi noči. Nekje okrog pol četrte zjutraj me je Neja zbudila, ker je bila lačna. Že med podojem sem začela čutiti, da nekaj ni v redu z mano. Po navadi sem ponoči med dojenjem zaspala še prej kot ona, tokrat pa sem se počutila precej neprijetno in sem komaj čakala, da zaspi. Ko je končno zaspala, je tudi meni nekako uspelo zaspati, a sem se ob pol sedmih ponovno zbudila. Bilo mi je precej slabo in takoj sem morala leteti na stranišče. V roku pol ure sem šla trikrat na stranišče, saj sem imela drisko. Razmišljala sem, če bi šla nazaj spat, a me je začel boleti želodec in mi je bilo slabo, tako da sem se raje odločila za kratek sprehod, kjer pa sem izbruhala vse, kar sem prejšnji dan pojedla. Takoj sem se počutila bolje, zato sva z mamo razmišljali, da sem verjetno prejšnji dan kaj takega pojedla. Na žalost pa z mano ni bilo nič boljše, ampak se je čez dan stanje samo poslabševalo. Če nisem sedela na školjki, sem pa bruhala. En dan prej smo babico odpeljali v bolnico, ker je od bruhanja in driske čisto dehidrirala, zato sem vedela, da sem od nje staknila virus, zaradi katerega sem zbolela.

Bolj se je približevala ura Erikovega odhoda na tekmo, bolj je bilo stanje napeto. Počutila sem se vedno slabše, saj sem vse, kar sem pojedla ali spila, izbruhala, zelo me je bolel želodec, za nameček pa sem dobila še vročino. Komaj sem se držala pokonci in stežka sem dojila Nejo, po drugi strani pa sem se bala, da bi še ona zbolela zaradi mene, zato sem bila ob njej samo, ko je bila lačna, drugače pa je zanjo skrbel Erik. Pred odhodom na tekmo sva se celo skregala, ker sem hotela, da ostane z nama, toda ko sem med dojenjem komaj pobegnila ven iz sobe, da nisem pobruhala Neje, sva se odločila, da bo najboljše, da obiščem zdravnika. Ker dojim, mi zdravnik ni predpisal nobenih zdravil, sem pa dobila infuzijo, zaradi katere sem se kmalu počutila bolje, saj sem bila že čisto dehidrirana. Zvečer mi je sicer vročina še narastla, toda zjutraj sem se zbudila že boljša.

Svojega prvega materinskega dneva si na žalost ne bom zapomnila po pozitivnih stvareh. Včeraj sem bila prav razočarana na zapletom dneva, toda žal je tudi bolezen del življenja. Odkar imam otroka, sem se naučila eno stvar. Nikoli ne načrtuj oz. se veseli ničesar vnaprej, ker nikoli ne veš, kaj lahko pride vmes in pokvari načrte. Zadnje čase se mi zdi, da smo skoraj vsak vikend bolni. Če ni bolna Neja, sva pa jaz ali Erik. Komaj čakam, da bodo ti dnevi za nami.


SHARE:

Ni komentarjev

Objavite komentar

Blogger Template Created by pipdig