petek, 03. marec 2017

O debelih dojenčkih in ponosni mami

S prijateljico, ki je prav tako kot jaz rodila avgusta, se z vozički sprehajava po stezi in srečava njeno znanko z mamo in dojenčico, ki je od najinih mlajša tri mesece. Pade nekaj vljudnostnih besed, nato pa znankina mama pogleda našo Nejo in vpraša, koliko je stara. Odgovorim, da pol leta. Debelo me pogleda in reče: "Pol leta? Joj, kako je debela." Sem že na tem, da  zabrusim nekaj nazaj, a prijateljica in njena znanka se pogovarjata že o drugih stvareh, zato se raje ugriznem v jezik in zavijem z očmi. 

Od tistega trenutka mi misel o debelih dojenčkih ne gre iz glave. Ker tega nisem slišala prvič. V bistvu mi govorijo, da je Neja debela, že od začetka. Ker se je na začetku veliko dojila, sem stalno poslušala, naj ji omejim podoje, saj bo drugače debela. Ko se je iz meseca v mesec redila po kilogram, so govorili, da je premočna. Ko ji je gosta hrana končno zadišala in prav lepo je, so mi rekli, da če bo šlo tako naprej, bo predebela.

Jaz pa ob teh komentarjih zavijam z očmi in skušam mirno razložiti svoje nestrinjanje. Ki včasih naleti na gluha ušesa. Ampak na srečo se mi s tem ni treba ubadati vsak dan, saj teh komentarjev nikoli ne slišim od domačih, ki vsakodnevno spremljajo njen razvoj, pač pa vedno od tistih družinskih članov, ki jo vidijo le enkrat na teden ali pa še redkeje. Ob tem se sprašujem, ali smo res tako zelo obsedeni z lastno težo in debelostjo, da jo moramo projicirati že na dojenčke.

Če bi bilo po moje, bi zakonsko prepovedala besedo "debel" za dojenčke. Sama ne verjamem v to, da so lahko dojenčki debeli. Ne tisti, ki se dojijo, in niti tisti, ki so na adaptiranem mleku. Debeli so lahko pozneje, če jedo preveč sladkarij, pijejo preveč sladkih pijač, se premalo gibajo, kilogrami pa naraščajo ... Dojenčki, ki pa se šele razvijajo in rastejo, hranijo pa predvsem z mlekom, nikakor ne morejo biti debeli. Lahko so le luštno okrogli. 

Naša punca ima pri pol leta 70 cm in 8 kg. Drži, da se redi nad povprečjem, toda skladno s tem tudi hitreje rase. In mene to ne moti. Veselim se tega. Zakaj?

Ker sem PONOSNA na njo. Ponosna na njene kilograme, okrogla lička, mišelinke. Ker to pomeni, da je zdrava. Da lepo pridobiva na teži. Da nama je dojenje lepo steklo in nimava težav z njim. Da je moje mleko res najboljša hrana za njo. Ponosna sem tudi, da je lepo sprejela gosto hrano. Vesela, da jo zanima in poje več kot eno žličko, da ne kuham in mažem posode zaman. Vesela sem, da je radoveden, nasmejan in dobrovoljen dojenček. Da še razen prehlada ni bila bolna.

Ponosna pa sem tudi nase. Ker sem vztrajala, da nama je dojenje steklo, ker sem ob tem poslušala le sebe in svojega otroka, ker sem ji ponudila dojko vedno, ko je hotela in se nisem menila za komentarje drugih, da jo preveč in predolgo dojim. Ponosna, da je moje mleko tisto, ki je "krivo" za njen napredek.

In naslednjič, ko mi bodo rekli, da je debela, jo bom poljubila na njena okrogla, mehka lička in jim povedala, da jo obožujem točno tako, kot je.


SHARE:

2 komentarja

  1. Ojoj, kako mi je to znano. Mislim, da mamo vsi kakšne takšne "pametne" sorodnike. "Ne dajaj ji tolko za jesti, ker se bo navadila in bo vedno debela." in podobne fore. Točno to kar si napsala. Debeli dojenčki ne obstajajo!
    Je pa grozno, da so ljudje tak obsedeni s težko, da še malih otrok ne pustijo na miru. Naj štejejo svoje pridobljene grame in okolico enostavno pustijo pri miru.
    Je bilo podobno pri mojemu nečaku. Ima lep okrogel trebušeč kar je za otroke čisto normalno in ok. Na njegov 3. rojstni dan je prišel en sorodnik na obisk in prvo pokaže na njegov trebuh in malega vpraša: "Ja kaj pa imaš to?!" Mali pogleda dol se nasmeje in pravi: "Bagera."
    Na majčki je imel narisane bagerje. ;)

    OdgovoriIzbriši
  2. Ljudje so nori :D A veš, jaz sem itak mnenja da so vsi otročički tako ljubko okrogli :) Roko na srce nisem še videla dojenčka, k ne bi imel tistih šlaufkov okoli rokice, vsi jih imajo. Kr pa se tiče hranjenja, eni bolj radi jedo, eni manj, ampak to se z leti taaaaaaako spreminja, da niti podrazno ne moreš zdaj reči, aha, ker je mal težja od ostalih sovrstnikov bo pa debela :) - to nima veze! Če gledaš moje slike za nazaj, ko sem bila jaz otrok - bila sem daleč najbolj 'debela', okrogla, poimenujte kakor hočete. In pravi mami, da so ji vsi vedno spraševali, kako je možno, da sem tako debela, po kom sem to podedovala, da naj pazijo itd.... no danes pa že par let poslušam očitke, da naj se malo zredim, ker sem grozna :) (pa da razjasnim, takrat nisem bila niti blizu zamaščenega otroka, danes pa tut nisem presušena, samo zrasla sem :D ) Point? Nikoli ne boš vsakemu všeč, in najlažje je pametovat kako nekoga vzgajat. Ne se pustit, gre ti super! :D

    OdgovoriIzbriši

Blogger Template Created by pipdig