ponedeljek, 22. maj 2017

"Svoji devetmesečni dojenčici ne daješ čokolade? Pretiravaš!"



Neja je v petek dopolnila devet mesecev. Po teoriji starejših, "ki so vzgojili svoje otroke, še preden sem jaz sploh zanosila," bi morala Neja sedaj jesti že vse. Od hrane, ki jo jemo mi, do vsega možnega mesa, predelane hrane, sladkarij, prigrizkov ... Dejstvo, da je Neja še vedno dojenček in da je v obdobju, ko hrano še vedno zgolj okuša in poje bolj malo, saj ji je glavni vir prehrane dojenje, ni pomembno. "Saj je že velika, sedaj ji lahko daješ vse." Moji odgovori, da Neja pač ni velik jedec in da uvajava počasi ter da je s hrano ne želim siliti, niso pomembni, saj so oni imeli otroke prej kot jaz. In očitno vedo bolje, kaj je dobro za mojega otroka, kot jaz, ki sem jo devet mesecev nosila pod srcem in jo sedaj vzgajam. 

Prejšnji teden je prišla k mami na obisk njena bivša sodelavka in je Neji prinesla mlečno čokolado z okusom jagode. Zahvalila sem se za čokolado, čeprav sem vedela, da je Neja ne bo dobila, saj sem mnenja, da mlečna čokolada še ni primerna za njo. Zame bi bila zadeva pri zahvali zaključena, če ne bi mamina sodelavka na vsak način zahtevala, da dam Neji eno čokoladico. Čokolado ji je položila v roke in ker je bila Neja navdušena nad pakiranjem (tako kot nad vsako škatlo in vrečko, ki jo prime v roke, pa to še ne pomeni, da je vse zanjo), sem deset minut poslušala, da bi Neja zagotovo rada jedla čokolado in naj ji dam eno rebro. Moji argumenti, zakaj se mi zdi, da čokolada ni primerna za dojenčke, niso zalegli, dokler nisem zadeve zaključila z odločnim ne, da Neja čokolade ne bo dobila in da naj se zgolj igra s pakiranjem.

Vse skupaj me je precej vznemirilo in razjezilo, saj nisem hotela izpasti nesramna in nehvaležna, toda glede na to, da se gre za mojega otroka, veljajo moja pravila in pričakujem, da mi znanci, ki mojega otroka sploh ne poznajo, pri vzgoji ne oporekajo in solijo pameti. Svoje vznemirjenje sem dala ven iz sebe tudi na Twitterju, kjer sem zapisala: "Morda sem izpadla nehvaležno, toda mene nihče ne bo prepričal, da lahko moj devetmesečni dojenček je mlečno čokolado, "ker je narejena za otroke."" In odgovor, ki sem ga dobila od enega izmed sledilcev? Da pretiravam in da ima vse svojo mero zdravega razuma. Torej pretiravam, ker svoje dojenčice, ki se še vedno na veliko doji in poje zgolj malo goste hrane, ne pitam s sladkarijami? A se torej pri dojenčkih sladkega ne more nadomestiti s čim bolj zdravim, kot je npr. sadje, in jim je treba že nujno dajati mlečno čokolado? Zame je meja zdravega razuma ravno to, da se starši zavedamo, da imajo otroci še celo življenje čas za sladkarije in da znamo izbrati pravi čas, kdaj jim sladko ponuditi ter koliko sladkega sploh lahko pojedo. Ko bo Neja večja, bo seveda dobila čokolado, sedaj pa ji je še nekaj časa ne mislim ponujati. In ne, zame to ni kompliciranje za malenkosti in pretiravanje, zame pač to pomeni zdrav razum. 

Nič nimam proti, če druge mame svojim dojenčkom dajejo sladkarije. To so njihovi otroci in same že vedo, kaj delajo. Navsezadnje, kdo sem pa jaz, da sodim njihovo vzgojo? Meni je najbolj pomemben moj otrok in moje odločitve zanjo. Ne bom rekla, da je narobe, da je sodelavka prinesla Neji darilo, pa čeprav je bila to čokolada, ki je ne je, saj je lepo, da se je spomnila nanjo. Zdi se mi pa izredno narobe, da mi je skušala vsiliti mnenje, da lahko MOJ dojenček je čokolado, čeprav sem sama izrecno povedala, da je ne sme. 

Dragi sorodniki, sosedje, znanci. Razumem, da ste vsi polni nasvetov, toda dovolite nam staršem, da se sami odločimo, kako bomo vzgajali svoje otroke in naše odločitve spoštujte. Mi smo tisti, ki skrbimo za njih in vemo najboljše, kaj je dobro za njih. 


SHARE:

Ni komentarjev

Objavite komentar

Blogger Template Created by pipdig