torek, 11. julij 2017

Čustveni spomini



Nejin prvi rojstni dan se nezadržno približuje in ker želim o njenem prvem letu pripravili fotoknjigo, sem se lotila obdelave in izbire fotografij, ki jih želim v fotoknjigo vključiti. Včeraj sem začela s prvim mesecem in ob tem so na plan privrela raznorazna čustva in spomini, na katere že zelo dolgo nisem pomislila.

Spomnila sem se svojih grozno mastnih las, ki niso bili v sredo, ko sem se odpravila v porodnišnico, oprani že en teden in ko sem se jih v nedeljo zvečer, pred odhodom domov, spravila prat, si jih niti razčesati nisem mogla.

Spomnila sem se občutkov, ki so me prevevali, ko mi je babica rekla, da je čas, da grem rodit. Tega sem si neizmerno želela, saj zaradi popadkov že nekaj noči nisem spala, a hkrati me je zajel neizmeren strah pred porodom in prihodnostjo.

Spomnila sem se svoje utrujenosti prvi dan po porodu in da sem ponoči spala kot angelček, saj prvo noč Neje nisem imela pri sebi.

Spomnila sem se vseh pozitivnih in negativnih občutkov, ki so me prevevali prvih nekaj dni po porodu. Čeprav sem si želela čim prej domov iz porodnišnice, v domače, ljubeče okolje, pa me je bilo odhoda domov po eni strani izjemno strah, saj nisem imela pojma, kaj me čaka z malo štručko, če bom sploh znala biti dobra mama, če bom znala poskrbeti zanjo, kakšno bo moje življenje odslej.

Spomnila sem se sreče na Erikovem obrazu, ko je na svet privekala Neja in neizmerne ljubezni v njegovih očeh vsakič, ko naju je obiskal v porodnišnici.

Spomnila sem se svoje nerodnosti in kako si nisem upala Neje vzeti v roke, saj je nisem znala pestovati, precej neroden pa je bil tudi Erik, ki je ni znal držati v naročju.

Spomnila sem se, kako sem ure in ure opazovala Nejo, ki je spala, ji pripovedovala in komaj dojela, da je tu, z mano, v mojem naročju in ne več v mojem trebuščku.

Čeprav sem vedno kregana, ker stalno letam naokoli s fotoaparatom ali telefonom in fotografiram, sem prav vesela, da je tako in da so ostala vsa ta čustva in spomini ujeti v sliki. Včasih prav težko verjamem, kako nam uspe ujeti čustva na fotografijo in kako ob njej privrejo na dan vsi občutki, ki so te takrat, ko si posnel oz. je bila posneta fotografija, občutil. Je tudi z vami tako?


SHARE:

Ni komentarjev

Objavite komentar

Blogger Template Created by pipdig