četrtek, 24. avgust 2017

Misli utrujene mame



Ura je že krepko čez polnoč in verjetno bi že morala spati, če se želim zjutraj zbuditi naspana, predvsem, ker se bo verjetno kmalu zbudila tudi Neja, ki že teden dni ponoči izjemno slabo spi in se večkrat zbuja v joku, a po dolgem času imam končno čas zase. Čas, ko lahko razmišljam o svojih načrtih za prihodnost. V avgustu so mi misli zaposlovale raznorazne stvari, kot je bila Nejina bolezen, priprave na praznovanje njenega prvega rojstnega dne, proščenje, naše prve družinske počitnice in ob vsem tem si nisem vzela niti trenutka, da bi v miru predelala misli in skrbi.

Neja je v soboto pihala prvo svečko. Še sedaj ne morem verjeti, da je že res minilo leto dni od njenega poroda. Dogajanje okrog njenega rojstnega dne se mi zdi, kot da bi se pripetilo nekomu drugemu in bi ga jaz le opazovala z visokega oblaka na nebu. Še sedaj nisem uspela zbrati vseh vtisov in občutkov ob tem, da je moja punčka ni več dojenček, pač pa malčica.

To tudi pomeni, da se je moja porodniška zaključila. Kot nezaposlena oseba sem se takoj vrgla v iskanje službe in že v prvih dveh tednih prejela štiri negativne odgovore. Zaradi tega se je moja začetna vnema malce zmanjšala, a vseeno želim ohraniti optimizem, saj imam pred sabo jasen cilj poiskati si službo čim prej. V času, ko iščem službo, pa bi se rada lotila še enega projekta, nad katerim sem čisto navdušena, a hkrati obstaja nekaj v meni, kar me drži nazaj. A imate kdaj občutek, da ste same, da nimate ob sebi osebe, ki bi se z vami navduševala nad vašimi idejami in se veselila vaših uspehov? Pa ne razumite me narobe, nisem sama na svetu, vem, da me imajo vsi člani moje družine radi, a pogosto imam občutek, da me podpirajo le, ko igram varno (npr. ko iščem službo, ki mi bo zagotovila reden prihodek), ko pa se lotim nečesa, v čemer uživam in verjamem, da bi lahko iz tistega nekaj ustvarila, pa poslušam o sebi same negativne stvari, kako zapravljam čas za bedarije in da moje ideje niso nič vredne. Včasih imam občutek, da me bo ta negativna energija požrla. Žal je tako, da imam ob sebi predvsem take ljudi, ki so vedno igrali varno in niso sami nečesa ustvarili in ob njihovi nepodpori se kar bojim vreči v nov projekt. Ker se bojim, da bi ob poslušanju komentarjev, kako zapravljam čas, prehitro obupala oz. obstala na neki točki, iz katere se ne bi znala več premakniti.

Ena izmed stvari, ki me izjemno veselijo, je bloganje. Lepotni blog sem začela pisati sedem let nazaj, a po Nejinem rojstvu se je marsikaj spremenilo. Lepota in kozmetika me še vedno zanimata, a po novem največji del mojega življenja predstavlja materinstvo in to je tematika, o kateri z veseljem pišem. Najprej sem lepotni in mami blog združila, a ker ni vse potekalo tako, kot sem si zamislila, sem ju spet ločila. Od takrat redko kaj objavim na lepotnem blogu, čeprav zanj pripravim vsak teden vsaj dve objavi in na koncu mi je pošteno žal, da fotke stojijo v mapi neobjavljene, a nekako vidim svoje lepotno ustvarjanje v drugačni luči kot prej in si po stari poti ne želim nadaljevati. Eden izmed razlogov za to je tudi jezik. Lepotni blog sem ustvarjala v angleščini, pridobila pa tudi veliko tujih bralcev, a po novem si želim pisati le v slovenščini, saj se v maternem jeziku lažje izražam, kljub temu da slovenščina velikokrat nima primernega kozmetičnega izraža angleški različici. Drug razlog pa je, da ne kupujem več toliko kozmetike kot prej in zatorej ne vidim več smisla v pisanju ocen, kot sem jih pisala doslej. Seveda bom še delila swatche (verjetno na Instastoryu), povedala mnenje o določenih izdelkih, a v drugačni obliki.

Zakaj na tem blogu pišem o lepotnem blogu? Ko razmišljam o re-brandingu mami bloga. Ime mi že od začetka ni preveč všeč (nastalo je kot skovanka slovenske besede 'mami' in angleškega izraza 'land', mišljeno kot 'mamina dežela'), opažam pa, da ima tudi precej ljudi težave z njim, saj ga neznano izgovoriti, zato sem se lotila iskanja novega imena, ki bo boljše predstavljajo mene in novo vsebino na blogu.
Mami objave ostajajo v taki obliki, kot sem si jih zamislila na začetku (razmišljanja, ustvarjanja, izleti, dnevniki ...), začela pa bom vključevati tudi več lepotnih objav. Pričakujete lahko kar nekaj barvitih makeup lokov, ki niso ravno 'mami looki', a obožujem barve in ti looki predstavljajo mene, tako da si jih želim vključiti na blog, predstavitve najljubših izdelkov, lepotne nasvete ...
Načrtujem, da se bodo vse spremembe na blogu zgodile nekje do oktobra, a na družbenih omrežjih sem se sprememb že lotila. Zaprosila sem za združitev obeh Facebook strani, da bom vodila le eno, Instagram račun prejšnjega bloga pa bom verjetno kljub velikemu številu sledilcev zbrisala in objavljala le na novem (ki bo s spremembo imena bloga dobil novo ime).

Prvi september se nezadržno približuje in s tem Nejin vstop v vrtec. Ker sem še vedno doma, razmišljam, da bi jo dala v vrtec kak mesec ali dva pozneje. Neja še ne hodi in ne bi je rada dajala v vrtec, dokler ne shodi, saj ne želim zamuditi njenih prvih korakov, hkrati pa bi rada bila poleg, ko se bo na začetku učila hoditi. Verjetno se marsikomu zdi, da pretiravam, a meni to, da bo shodila pred vrtcem in da bom zraven jaz, ko bo naredila prve korake, in ne vzgojiteljica, veliko pomeni.
Vrtec in prvi koraki pomenijo tudi veliko razmišljanja o čevljih. Dokler Neja ne shodi oz. dokler se ne ohladi, ji ne nameravam kupovati čevljev, a že sedaj brskam za informacijami, kateri so najboljši in prisežem, da bom kmalu diplomirala zraven, saj vsaka mamica priporoča svoje. Isto velja za copate v vrtcu. Vesela bom vseh priporočil, kakšne čevlje za zunaj in kakšne copate za notranjost vrtca izbrati.

SHARE:

Ni komentarjev

Objavite komentar

Blogger Template Created by pipdig